Psihoterapija Vizija - Koroška cesta 1, 4000 Kranj
040 773 565

Blog storitve Vizija Psihoterapija

27.03 Marec
Objava Ponedeljek 27.03.2023 Objavil> Ula Gojo, prof. in spec. psihoterapije transakcijske analize Vizija terapija

VPLIV DIGITALNE TEHNOLOGIJE NA POČUTJE MLADOSTNIKOV

Z vsako novo tehnologijo se pojavi zaskrbljenost glede njenega možnega vpliva na psihično počutje ljudi. V zadnjih letih so tako strokovnjaki kot javnost izrazili zaskrbljenost zaradi vzpona digitalne tehnologije, še posebej pri otrocih in mladostnikih. Večina mladostnikov vsakodnevno uporablja mobilne naprave. “Pametni telefoni” igrajo ključno vlogo pri mladostniški uporabi medijev in nudijo širok izbor različnih storitev.

Vizija terapija

Adolescenca je razvojno obdobje, ko posameznik razvija svojo miselnost in sam opredeljuje svoj položaj v svetu. Mladostniki pogosto zavračajo vrednote staršev, medtem ko se veča pomen vrstnikov. V primerjavi z odraslimi so mladostniki bolj odprti, bolj socialno usmerjeni, bolj tolerantni in manj vestni ter bolj impulzivni in manj sposobni čustvene regulacije. V adolescenci se splošna raven zadovoljstva z življenjem in samospoštovanje znižata. Vsi našteti dejavniki ter slaba samopodoba in čezmerna uporaba digitalne tehnologije lahko vodijo v zlorabo digitalnih naprav in odvisnost.

Ko govorimo o vplivu digitalnih tehnologij na počutje mladostnikov, moramo razlikovati dve vrsti uporabe – pasivno in aktivno. Medtem ko je pasivna uporaba digitalnih naprav povezana z več negativnimi učinki, sta socialna in aktivna uporaba povezani z več pozitivnimi učinki. Vendar pa je raziskav, ki bi pokazale vzročne učinke splošne uporabe digitalne tehnologije na počutje mladostnikov, malo. Veliko raziskav na tem področju je bilo kritiziranih zaradi pomanjkanja preglednosti in točnosti. Nevropsihiater Manfred Spitzer opozarja, da so raziskave močno nagnjene k zahodni perspektivi. V drugih kulturah mladostniki uporabljajo drugačne storitve in aplikacije, kot sta WeChat ali Renren itd. Zasvojenost s spletnimi igrami je na primer bolj razširjena v azijskih kot v zahodnih kulturah.


Med vsebinami, po katerih najpogosteje posegajo mladostniki so družbena omrežja, kot sta Instagram ali TikTok in sporočila za neposredno sporočanje, kot sta WhatsApp ali Signal. Pri svojem delu opažam, da mladostniki najpogosteje uporabljajo YouTube, Instagram, Snapchat in TikTok. Tam lahko klepetajo z drugimi, objavljajo razne vsebine, všečkajo objave ali jih delijo. Take uporabe se na splošno štejejo za aktivne. Nasprotno pa se lahko mladostniki ukvarjajo tudi s pasivno uporabo, zgolj gledajo videoposnetke in opazujejo vsebine drugih. Pri tem je treba poudariti, da je vsaka pretirana uporaba zaslonov – tako aktivna kot pasivna- problematična in lahko vodi v govorne in učne motnje, pomanjkanje pozornosti, stres, depresije in vse večjo nagnjenost k nasilju.

Morda mladostnikom prevečkrat neupravičeno pripisujemo pasivno in nesocialno vlogo in jih postavljamo na mesto, kjer se preprosto odzivajo na tehnološke dražljaje. Takšna perspektiva krivi tehnologijo za vse probleme in osvetli samo negative učinke digitalnih naprav. Raje se vprašajmo, na kakšen način naj mladostniki uporabljajo naprave. Digitalna tehnologija samo po sebi ni škodljiva, če jo imajo mladostniki zgolj za pripomoček in ne nadomestek za zadovoljevanje svojih potreb. Nekaj napotkov za varno in zavestno uporabo digitalnih naprav:

check 1. Različni načini uporabe digitalne tehnologije bodo privedli do različnih učinkov in vplivov na počutje.

check 2. Spodbujajte aktivno in socialno uporabo digitalnih tehnologij.

check 3. Mladostnike podučimo, da so bolj ranljivi in bolj dovzetni za negativne učinke uporabe digitalne tehnologije.

check 4. Pomembno je, da z mladostniki ne ravnamo pokroviteljsko.

check 5. Zanimamo se za vsebine, ki jih mladostniki spremljajo prek digitalnih medijev in se o njih pogovarjamo.

check 6. Postavimo jasne meje glede uporabe digitalnih tehmologij in se jih dosledno držimo.

Odrasli pogosto kritizirajo mlajšo generacijo in mediji (televizija, stripi, računalniške igrice, internet…) so mnogokrat eden od krivcev za problematično vedenje. Digitalna tehnologija sama po sebi ni dobra ali slaba. Digitalna tehnologija se ne »zgodi« posameznikom. Zmerna uporaba digitalne tehnologije zdravemu mladostniku ne bo škodovala. To ne pomeni, da ni posameznih primerov, v katerih so učinki negativni. Že obstoječe težave z duševnim zdravjem povečujejo neprilagojeno uporabo tehnologije, kar nato zmanjšuje zadovoljstvo z življenjem. Ekstremna uporaba digitalne tehnologije je bolj verjetno simptom osnovne sociopsihološke težave kot obratno. Imejmo v mislih, da so mladostniki zaradi razvoja še posebej dovzetni za negativne vplive digitalne tehnologije in jih spodbujajmo pri zavestni in varni uporabi digitalnih tehnologij.