Psihoterapija je proces, skozi katerega človek uvidi svoje življenje
Partnerska terapija se od osebne psihoterapije razlikuje v tem, da psihoterapevta obiskujeta oba partnerja istočasno. Število srečanj je odvisno od vsakega posameznega para in njunih težav. Za partnersko psihoterapijo se odločijo pari ali zakonci, ki se soočajo:
s pomembnimi življenjskimi prelomnicami (odhod od primarne družine, skupno življenje, poroka, rojstvo otroka ipd.);
s slabo komunikacijo in z nerazumevanjem;
z občutkom odtujenosti s partnerjem;
z različnimi pogledi na vzgojo otrok;
z nezvestobo;
s pretiranim ljubosumjem;
z razmišljanjem o ločitvi ali razvezi;
s težavami v intimnosti in spolnosti;
z zasvojenostjo (enega od partnerjev ali obeh);
s čustvenim, fizičnim ali spolnim nasiljem.
Partnerja se ob terapiji naučita:
partnerskega pogovora,
ustvarjati boljši odnos,
učinkoviteje reševati konflikte ter
poglobljenega vzajemnega razumevanja in povezanosti.
Psihoterapevt partnerjema pomaga:
razumeti in spreminjati vedenjske vzorce ter prepričanja,
spodbujati k spremembam in
pri iskanju ustreznih in najučinkovitejših rešitev.
